V Nemčiji sta Lars Klingbeil in Michael Reiche napovedala možnost uvedbe subvencioniranih cen električne energije za industrijo, s poudarkom na jeklarski panogi. Razlog za to je ohranitev delovnih mest in zagotavljanje konkurenčnosti nemškega gospodarstva, ki se sooča z visokimi stroški energije.

Indijsko ministrstvo za trgovino je priporočilo uvedbo zaščitne dajatve na uvoz določenih ploščatih jeklenih izdelkov za obdobje treh let. Ta ukrep naj bi zaščitil domače proizvajalce pred nenadnim povečanjem uvoza. Generalni direktorat za trgovinske rešitve (DGTR) je predlagal postopno uvedbo dajatve po pritožbi Indijskega združenja za jeklo. Domača jeklarska industrija je pozdravila to potezo, saj meni, da bo pripomogla k večji samooskrbi Indije v tem sektorju.

Saška ministrska predsednica Anke Rehlinger je pozvala k dogovoru o jeklu, saj meni, da je trenutni carinski dogovor obremenjujoč za jeklarsko industrijo in zahteva izboljšave. Gospodarska zbornica (IHK) opozarja, da je zaradi tega v nevarnosti več tisoč delovnih mest, ki segajo tudi izven jeklarske stroke.

Novi ameriški carinski dogovor je povzročil zaskrbljenost v nemškem gospodarstvu, saj naj bi izvoz iz Severnega Porenja-Vestfalije obremenil z do 15 odstotki, za jeklo in aluminij pa je ohranil 50-odstotne dajatve, kar bi lahko povzročilo milijardne izgube. Avstrijski gospodarski minister Wolfgang Hattmannsdorfer je izrazil zaskrbljenost nad dajatvami, čeprav je z dogovorom preprečen trgovinski spor, in zahteval pojasnila za jeklarsko in aluminijsko industrijo.

Novi dogovor med Evropsko unijo in ZDA glede carin na jeklo je bil deležen močnih kritik, saj naj bi bil izrazito enostranski in neugoden za EU. Medtem ko je Donald Trump dogovor slavil kot zmago, so evropski voditelji in analitiki izražali razočaranje, saj so nekatere carine ostale v veljavi za EU, medtem ko ZDA niso plačevale ničesar. Evropa se je izognila konfrontaciji z ZDA, predvsem zaradi strahu pred prelomom odnosov na področju Nata in Ukrajine, kar je pretehtalo ekonomske interese. Avtomobilska industrija je bila prav tako razočarana nad dogovorom, madžarski premier Viktor Orban pa je kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, označivši jo za »lahko kategorijo« v pogajanjih. Kritiki so dogovor označili za »rušilen« za Evropo, saj naj bi ta pokazala svojo nesposobnost obrambe lastnih interesov zaradi prevelike odvisnosti od izvoza.